vesolje

/ 6. razred / Geografija
Tema: VESOLJE
Datum dodaje: 10.09.2012 15:49
Število prenosov: 306
Opis: Vesolje Vesolje Je Neskončno Velik Prostor, V Katerem Se Nahajajo Različna Nebesna Telesa. Z Opazovanjem In Raziskovanjem Vesolja Se Podrobneje Ukvarja Posebna Veda, Ki Se Imenuje Astronomija. Zemlja Je Samo Eden Iz Družine Devetih Planetov Našega Osončja. Čeprav Je Zemlja Majhen Planet, Je Nekaj Posebnega. Je Edino Znano Telo, Kjer živijo Rastline In živali, Kjer Je Voda In Kisik Ter Navsezadnje življenje. Zemlja Kroži Okrog Rumene Pritlikave Zvezde – Sonca. Čeprav Je To Zelo Pomembno, Je Samo Eno Od Milijard Sonc, Ki Sestavljajo Spiralno Galaksijo Imenovano Rimska Cesta. Ta Galaksija Je Nekaj Posebnega, Ker V Njej živimo. Galaksije So Velikanske Zbirke Zvezd, Plina In Prahu V Različnih Oblikah. V Rimski Cesti Je Približno 200 Do 400 Milijard Zvezd, Ki So Vse Utirjene Okrog Jedra Galaksije. Astronomi Mislijo, Da Je V Središču Galaksije Gromozanska črna Luknja, Ki Pogoltne Vsako Zvezdo, Ki Se Ji Preveč Približa. Sonce Vidimo Podnevi; Preostala Sonca Naše Galaksije Pa Vidimo Ponoči Kot Zvezde Na Nebu. Čeprav Se Nam Naša Galaksija Zdi Zelo Velika, Je Le Ena članic Skupine Nekaj Ducatov Galaksij, Ki So Spet Le Majhen Del Velikanskega Sistema Milijard Drugih Galaksij. Vsi Ti Planeti, Zvezde In Galaksije Sestavljajo Vesolje Ali Univerzum. Nastanek Vesolja Pred Približno 14 Milijardami Let Je Bilo Vse Vesolje Zgoščeno V Drobceni Točki, Manjši Od Bucikine Glave. Ta Točka Je Eksplodirala V Dogodku, Ki Ga Astronomi Imenujejo Veliki Pok. Ob Eksploziji Se Je Snov Pričela širiti Na Vse Strani. Da Bi Si To Lažje Predstavljali, Si Dobro Zamislite Balon S Pikicami. Bolj Ko Balon Napihujemo, Bolj Se Pike Razmikajo. Podobno Se Razmikajo Galaksije, čeprav So Bile Na Začetku Vse Skupaj. Torej, Deli Snovi, Ki Je Eksplodirala, So Se Pričeli širiti Na Vse Strani. Ko Se Je Vesolje širilo Iz Središča Velikega Poka, Se Je Pri Tem Tudi Ohlajalo, Snov Se Je Zgoščevala In Nastajale So Zvezde. Nekatere So Zrasle Do Ogromnih Velikosti, Eksplodirale Kot Supernove In Pri Tem Sprostile Veliko Energije. Slabo Milijardo Let Po Velikem Poku So Začela Nastajati Ozvezdja. Planeti Našega Sončnega Sistema So Nastali Precej Pozneje In Danes Prevladuje Mnenje, Da Je Zemlja Stara Približno 4,6 Milijarde Let. V Zadnjih Desetletjih Se Nekdanja Predstava O Vesolju Kot Kraju Miru In Stabilnosti čedalje Bolj Umika Ob Dognanjih O Intenzivnih Dejavnostih Vseh Stopenj. Če Nebo V Jasni Noči Opazujemo S Prostim Očesom, Vidimo Na Tisoče Zvezd. Skozi Boljši Daljnogled Pa Lahko Opazimo, Da So Nekatera Od Nebesnih Teles, Ki Smo Jih Imeli Za Zvezde, V Resnici Planeti. Planeti Krožijo Okoli Sonca In So Zemlji Mnogo Bližji Kot Najbližja Zvezda. Okoli Sonca Kroži Devet Različno Velikih Planetov: Merkur, Venera, Zemlja In Mars, Ki So Notranji Planeti Ter Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton, Ki Pa So Zunanji Planeti. Od Sonca So Različno Oddaljeni; Tretja Po Vrsti Je Naša Zemlja. Merkur Je Od Sonca Oddaljen 58 Mil. Km, Venera 108 Mil. Km, Zemlja 150 Mil. Km, Mars 228 Mil. Km, Jupiter 779 Mil. Km, Saturn 1432 Mil. Km, Uran 2884 Mil. Km, Neptun 4509 Mil. Km In Pluton 5966 Mil. Km. Planeti Ne Oddajajo Lastne Svetlobe Tako Kot Zvezde. Ker Jih Osvetljuje Sonce, So Osvetljeni Le Na Tisti Strani, Ki Je Obrnjena Proti Njemu. Sonce In Vsa Nebesna Telesa, Ki Krožijo Okoli Njega, Tvorijo Osončje. Okoli Večine Planetov Krožijo Sateliti Ali Lune. Okoli Zemlje Kroži Le En Satelit, In Sicer Luna, Okoli Jupitra Pa Kar šestintrideset Satelitov. Okoli Sonca Se Gibljejo Tudi Nebesna Telesa, Ki Se Imenujejo Kometi. Ko So V Bližini Sonca, Lahko Ob Njih Nastane Rep, Zato Jim Pravimo Tudi Repatice. Na Nebu Se Pojavljajo Tudi Majhna Nebesna Telesa, Ki Potujejo Z Veliko Hitrostjo, Zažarijo In Nato Ugasnejo. To So Meteorji Ali Utrinki, Ki Iz Vesolja Priletijo V Zemljino Ozračje In Zaradi Trenja Zgorijo. Včasih Ne Zgorijo V Celoti In Padejo Na Tla Kot Meteoriti. Razdalje V Vesolju So Za Naše Predstave Skoraj Neizmerljive. Ne Merimo Jih V Kilometrih, Ampak V Svetlobnih Letih. Svetlobno Leto Je Razdalja, Ki Jo Svetloba Prepotuje V Enem Letu. V Eni Sekundi Prepotuje 300 000 Km, V Enem Letu Pa Kar 9,461 Bilijonov Km. Seveda Si Tega števila Ne Bomo Niti Poskušali Zapomniti, Gotovo Pa Je Ob Njem Vsakomur Jasno, Zakaj Razdalje V Vesolju Rajši Merimo S Svetlobnimi Leti. Če Vemo, Da Je že Nam Najbližja Zvezda Od Zemlje Oddaljena Kar 4,3 Svetlobnih Let, Si Predstavljajmo, Kolikšna Bi Bila šele Razdalja Do Zvezd, Od Zemlje Oddaljenih Več Tisoč Svetlobnih Let, Izražena V Kilometrih. V Vesolju Kar Mrgoli Objektov. Okoli Zemlje So Najpogostejši Sateliti, Sonde In Vesoljske Ladje. Poznamo Naravne In Umetne Satelite. Zemljin Naravni Satelit Je Luna, Umetni Pa So Tisti, Ki Jih Ljudje Spravimo V Vesolje Sami. Umetni Sateliti Se Gibljejo Po Eliptičnih Tirnicah Okoli Nebesnih Teles. Poznamo Raziskovalne, Meteorološke, Telekomunikacijske, Navigacijske, Vojaške In Radioamaterske Satelite. Skoraj Vse, Kar Vemo O Planetih, Smo Izvedeli Z Uporabo Vesoljskih Sond. Te Se Potikajo Po Vesolju In Raziskujejo Tam, Kjer Ni Bil še Nihče. Nekatere Sonde Letijo Mimo Svojih Ciljev, Nadaljujejo Pot Ven Iz Našega Osončja In Se Nikoli Ne Vrnejo. Druge Krožijo Okrog Svojih Ciljnih Planetov Ali Na Njih Pristanejo, Da Bi Raziskale Površje. Človek Se Je Prvič Podal V Vesolje Na Začetku 60. Let Prejšnjega Stoletja. Prvi Polet človeka V Vesolje Se Je Zgodil 12. Aprila 1961 Z Vesoljsko Ladjo Vostok. To Je Uspelo Takratni Sovjetski Zvezi S Pilotom Jurijem Gagarinom. S Hitrostjo 29000 Km/h Je Obkrožil Zemljo V Nekaj Več Kot 89 Minutah. Največja Oddaljenost Od Zemlje Pa Je Bila 327 Km. Vrhunec Poletov V Vesolje Pa So Dosegli Američani Leta 1969 S Pristankom Apolla 11 Na Luni. Prvi človek, Ki Je Stopil Na Lunina Tla In Vanje Zasadil Ameriško Zastavo, Je Bil Neil Armstrong. Znane So Besede, Ki Jih Je Izrekel: »to Je Majhen Korak Za človeka, Toda Velikanski Skok Za človeštvo.« Astronavti So Po Tem Ostajali Bliže Doma, Gradili Vesoljske Postaje Npr. Mir, Ki Krožijo Okrog Zemlje. V Teh Projektih Smo Se Naučili, Kako Preživeti V Vesolju Več Mesecev In Kako V Njem Graditi Velike Zgradbe. Zdaj Pripravljajo Načrte, Da Bi Astronavte Spet Poslali Na Luno In Tokrat Postavili Stalno Bazo, Ki Bi Jo Uporabili Kot Izhodišče Za Potovanja Na Mars. Pojavlja Se Vprašanje, Kako Bo Vesolje Umrlo? V Velikem Poku Se Je Vesolje Razširilo Navzven. Če Bo V Vesolju Mase Dovolj, Bo Gravitacija Premagala širjenje Vesolja In Vesolje Se Bo Spet Zlilo Nazaj V Drobno Bucikino Glavico In Znova Začelo življenje Kot Novo Vesolje. Če To Velja, Je Vesolje To Naredilo že Neskončno Mnogokrat. Povzetek Spoznali Smo, Da Je Vesolje Neskončno Velik Prostor, V Katerem Se Nahajajo Različna Nebesna Telesa. Nastalo Je Pred 14 Milijardami Let, V Procesu, Ki So Ga Astronomi Poimenovali Veliki Pok. V Našem Osončju Je Devet Planetov, Ki So Od Sonca Različno Oddaljeni, Tretji V Oddaljenosti Od Sonca Je Tudi Naš Planet Zemlja. Zemlja Se Nahaja V Galaksiji, Ki Se Imenuje Rimska Cesta. Ker So Razdalje V Vesolju Za Naše Predstave Neizmerljive, Jih Merimo V Svetlobnih Letih. Svetlobno Leto Je Razdalja, Ki Jo Svetloba Prepotuje V Enem Letu. Vesolje Je Prostor, Kjer Se Neprenehoma Nekaj Dogaja. Raziskovanje Vesolja Se Je Pričelo V 60. Letih Prejšnjega Stoletja, Ko Je Ruski Astronavt Obkrožil Zemljo, Pravi Podvig Pa Je Uspel Američanom Osem Let Kasneje S Prvim Pristankom Na Luni. Raziskovanje Vesolja Se Ni Nikoli Ustavilo In Tako Se Nadaljuje še Danes. Literatura Helena Verdev: Raziskujem Zemljo 6. Učbenik Za Geografijo V šestem Razredu Osnovne šole, Rokus, 2007. Alan Dyer: Vesolje. Mladinska Knjiga, Ljubljana 2010. Kronika 20 Stoletja. Mladinska Knjiga, Ljubljana 1998. Velika Ilustrirana Enciklopedija – Znanost. Mladinska Knjiga, Ljubljana 1983. Http://sl.wikipedia.org/wiki/vesolje
Za prenos priprave se prijavite!
V kolikor še niste registrirani, se lahko registrirate enostavno ter hitro.
mani123
noAvatar
Oceni gradivo:

Datoteke v zip paketu:

Komentarji:

Priprava še nima komentarja!
Za dodajanje komentarjev se je potrebno prijaviti!